Musica Tivoli

Večfunkcionalni stavbni kompleks z najsodobnejšo koncertno operno dvorano v slovenskem prostoru

Musica Tivoli pomeni naš največji in najambicioznejši projekt. Obenem je to tudi projekt, kot ga Slovenija na tem področju še ni imela. Zasnovan je kot večfunkcionalni stavbni kompleks v samem središču slovenske prestolnice s poudarkom na najsodobnejši koncertni in operni dvorani. To bo projektna ikona, motor kulturnega ustvarjanja in spremljajočih dejavnosti, ki bo Ljubljano povzdignila na višjo raven prepoznavnosti in privlačnosti ter konkurenčnosti med prestolnicami v Evropi. Z Musico Tivoli bomo mestu in državi dali novo prihodnost. Stala bo na območju starega
Kolizeja, ki je sčasoma izgubil svojo funkcionalnost in vrednost. Za pridobitev najboljše prostorske in arhitekturne rešitve je Kranjska investicijska družba leta 2004 organizirala mednarodni natečaj, na katerem je izmed prispelih predlogov avtorjev žirija soglasno izbrala predlog nizozemskih arhitektov Neutelings Riedijk iz Rotterdama. S pomočjo izbranih arhitektov in drugih projektantskih birojev ter mednarodno priznanih strokovnjakov je v zadnjih letih nastal edinstven projekt – bodoči 'landmark'.

Ljubljana potrebuje nove prostore za namene visoke kulture

Ljubljana, ena prestolnic Evropske unije, z manj kot 500 tisoč prebivalci po velikosti sodi v kategorijo 'second cities' urbanega 21. stoletja. Njena velikost, preglednost in varnost so v izhodišču privlačne za ustvarjalni razred, nosilca vsesplošnega napredka in inovacij, za katerega se potegujejo sodobna mesta in družbe. Sestavni del urbanega življenja je kultura, ki jo sooblikuje tudi del ustvarjalnega razreda, za kar potrebuje primerne prostore oziroma objekte.
S kakšnimi prostori za namene visoke kulture se Ljubljana lahko pohvali? Skoraj vsi so nastali na prelomu iz 19. v 20. stoletje (Slovenska filharmonija, Deželno gledališče – Opera, Nemško gledališče – Drama, Narodni muzej, Narodna galerija), kar je bilo ključnega pomena za razvoj nacionalne identitete, vse za potrebe mesta s približno 40 tisoč prebivalci oziroma s približno 400 sedeži v posameznem objektu. V obdobju, ki je sledilo, je edina izjema gradnja Cankarjevega doma v sedemdesetih letih 20. stoletja z več dvoranami, ki pa so za prestolnico sodobne države za današnji čas preskromna ponudba na tem področju , kaj šele za prestolnico članice Evropske unije.

Zlata doba razcveta zunaj meja

Ravno nasprotno se dogaja zunaj meja. Odvija se namreč zlata doba razcveta novih opernih hiš in gledaliških ter koncertnih dvoran, ki jih snujejo najboljši arhitekti naše dobe (Herzog & de Meuron, Frank Gehry, Jean Nouvel, Rem Koolhaas, Norman Foster itd.). Ti premikajo meje oblike in zvoka ter postajajo arhitekturne karizme mest, zastavonoše turizma, nove ekonomije, gospodarskega razcveta in socialne revitalizacije.
Od leta 1995 do danes je bilo v Evropi zgrajenih oziroma je v gradnji več kot 40 novih gledališč, opernih in koncertnih dvoran, ki poskušajo ustvariti blaženo ravnovesje med obliko in zvokom. Z njihovo gradnjo se povečuje tudi število obiskovalcev, saj moderna arhitektura nagovarja, vabi in animira tudi mlajše občinstvo, ki odkriva lepote klasične glasbe ter druge zvrsti odrskih predstav in spektaklov. Ljubljana in Slovenija na področju hitrorastočega kulturnega in kreativnega sektorja (z visoko dodano vrednostjo), ki se v razvitem svetu razvija precej hitreje kot preostalo gospodarstvo, potrebujeta nove možnosti, da bi izboljšali gospodarski in socialni razvoj, delovna mesta in konkurenčnost. Kultura je gospodarski dejavnik, dejavnik družbene integracije, ustvarja identiteto naroda – države ter jo promovira na svetovnem kulturnem in turističnem področju. Z gradnjo nove velike koncertno-operne dvorane bo narejen nov korak pri promociji Ljubljane in Slovenije kot kulturnega magneta v srednjeevropskem prostoru.

Arhitekturna pojavnost objekta, banketni prostori in terase nad strehami okoliških stavb ter dostopnost do njega iz podzemnih garaž bodo obiskovalcem zagotovili udobje, ki se ob obisku prireditve v sodobnem svetu zahteva in pričakuje. Občinstvo zagotovo ne bo prihajalo le iz Ljubljane, ki ima danes 300 tisoč prebivalcev, ampak je glede na zgrajene avtoceste treba računati na potencialne obiskovalce v radiju 200 kilometrov, torej jih je skupaj približno pet milijonov. S tem projektom – motorjem kulturnega ustvarjanja in spremljajočih dejavnosti – bo Ljubljana postala vodilna v regiji in stopila na višjo stopničko prepoznavnosti terprivlačnosti in s tem tudi konkurenčnosti med evropskimi prestolnicami.

Projekt Musica Tivoli

Razvoj nove koncertne in operne dvorane je edinstven tako po programu kot tudi po videzu in namenu. Na podlagi vizije in s ciljem doseči ne le vsebinske in prostorske, ampak tudi arhitekturne presežke ter Ljubljano tudi na tak način zasidrati na svetovnem arhitekturnem zemljevidu so bili k sodelovanju povabljeni najvidnejši svetovni strokovnjaki na področju gradnje koncertnih, opernih in dramskih hiš. Med njimi tudi GCA (German Consulting Associates), ki je eno najboljših podjetij za projektiranje, načrtovanje in svetovanje na področju gradnje operno-koncertnih dvoran, gledališč in kongresnih centrov v Evropi in svetu.

Projekt Musica Tivoli je večfunkcionalni stavbni kompleks, ki je sestavljen iz petih delov:

• Luksuzni Grand hotel Opera: neto površina 16.358 m², bruto površina 20,531 m², 160 suit/apartmajev, kategorija: pet zvezdic.
• Stanovanjska Vila Opera: neto površina  3.205 m², bruto površina 5,252 m², 15 stanovanj, 32 parkirnih mest.
• Poslovni objekt: neto površina 6.031 m², bruto površina 7,525 m².
• Podzemna garaža: neto površina 18.143 m², bruto površina 18,782 m², 468 parkirnih mest, štiri podzemne etaže.
• Koncertna in operna dvorana: neto površina 16.099 m², bruto površina 20,633 m², 1675 sedežev za koncertne namene in 1565 sedežev za operne namene.
 

Lokacija in območje Musice Tivoli – nov motor razvoja mestnega središča

Območje nekdanjega Kolizeja, kjer bo stala Musica Tivoli, leži znotraj ljubljanskega prometnega mestnega obroča ob Tivolski in Gosposvetski cesti ter Puharjevi in Župančičevi ulici, ki se v svojem podaljšku navezuje na kulturno-politično jedro mestnega središča. Na tej osi najdemo Narodno in Moderno galerijo, Opero, Narodni muzej, parlament ter prek Trga republike tudi Cankarjev dom in Dramo.
Mestno jedro je zaradi novonastalih nakupovalnih središč na obrobju mesta, ki zagotavljajo ustrezno ponudbo in urejen prometni režim, dolgo časa tako rekoč izumiralo, vendar smo zadnja leta znova priče ponovnemu oživljanju in s tem razumevanju vloge glavnega mesta ter njegovega središča. Samo novi generatorji razvoja bodo omogočili mestnemu jedru novo rast in oživljenje.
Območje Kolizeja, kjer bo stala  nova Musica Tivoli, z navezavo na prometni obroč Tivolske ceste lahko z ustrezno vsebino postane eno od gibal novega razvoja mestnega jedra, kar je tudi cilj in vizija vlagatelja. S tem bo prestolnica uredila tudi eno najbolj degradiranih urbanih območij v ožjem mestnem jedru.

Mednarodni natečaj za najboljšo prostorsko in arhitekturno rešitev

Za pridobitev najboljše prostorske in arhitekturne rešitve se je lastnik leta 2004 odločil za vabljeni natečaj. Glavni kriterij je bila kakovost na svetovni ravni, zato je bilo na predlog strokovnjakov povabljenih deset najvidnejših svetovnih arhitektov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje za udeležbo. Od teh se jih je odzvalo osem, svoje natečajne rešitve pa je oddalo šest avtorjev.

Prispele predloge je ocenjevala strokovna žirija pod vodstvom predsednika žirije, znanega arhitekta Borisa Podrecce, profesorja na tehnični univerzi v Stuttgartu, ki živi in dela na Dunaju. Preostali člani žirije so bili:

o    prof. dr. Kurt Forster, direktor Beneškega bienala in profesor na Gropiusovi fakulteti Bauhaus v Weimarju
o    prof. dr. Marco De Michelis, direktor ter redni profesor na šoli za oblikovanje in umetnost (IUAV) v Benetkah
o    prof. Hilde Léon, direktorica inštituta za planiranje in arhitekturo na tehnični univerzi v Hannovru v Nemčiji
o    prof. Sergej Pavlin, profesor na Univerzi v Ljubljani
o    mag. Gojko Zupan, umetnostni zgodovinar
o    Igor Jurančič, arhitekt
o    Jože Anderlič, predstavnik lastnika in razpisovalec natečaja

Izmed prispelih predlogov avtorjev (Bolles + Wilson, Nemčija; David Chipperfield  Architects, Velika Britanija; Foreign Office Arhitects, Velika Britanija; Heikkinen-Komonen Arhitects, Finska; Rafael Moneo, Španija; Neutelings Riedijk Arhitects, Nizozemska) je žirija soglasno izbrala predlog nizozemskih arhitektov Willema Jana Neutelingsa in Michiela Riedijka.

Povzetek mnenja žirije

»Zmagovalni projekt v več pogledih odgovarja svoji kompleksni urbani situaciji, določeni s sosednjim prepoznavnim in drugačnim okoljem, ter odlično rešuje zahtevano multifunkcionalno zasnovo objekta v prostoru. Kar dve tretjini površin stavbnega kompleksa sta namenjeni javnemu programu.
Projekt izredno spretno pripelje javno mestno pritličje v objekt z obeh strani – skozi Argentinski park in z Gosposvetske ceste. Posamezni deli, kot tudi celotni stavbni kompleks, so odlično komunikacijsko medsebojno povezani. Prav tako je celotno območje odlično navezano na glavni prometni obroč – Tivolsko cesto. Na zelo originalen način se manifestira pojavnost dvorane, ki s svojo ovalno formo lebdi v preddverju. Arhitekturno ikono zgradbe predstavlja osrednji stekleni kubus nad večnamensko dvorano, ki je srce objekta.
Ta steklena forma z motivom vegetacije zraste med tremi stolpi skozi ravno streho osrednjega dela nad plesno dvorano z restavracijo, obkrožena s terasami, dvignjenimi nad mestom, z vedutami na vse strani.
Projekt odlično ločuje javno sfero od zasebne. Dve večstanovanjski vili sta integrirani v obstoječo pozidavo mestnih vil na jugozahodni strani. Fasadni plašč s poševnimi stolpi pomeni arhitekturno inovacijo in nov simbol v prostoru, ki s svojo družino treh stolpov odgovarja mestni silhueti.«

O avtorjih Willemu Janu Neutelingsu in Michielu Riedijku

Klikni za povečavoWillem Jan Neutelings in Michiel Riedijk sta od leta 1997 partnerja v biroju v Rotterdamu na Nizozemskem, ki zaposluje okoli 20 arhitektov in oblikovalcev. Willem Jan Neutelings je od leta 1991 do 1999 predaval na številnih nizozemskih arhitekturnih šolah in inštitutih, med drugim tudi na Berlage Institute, Academie of Architecture v Rotterdamu in na Harvard Graduate School of Design v Bostonu. Je učenec Rema Koolhaasa, enega najodmevnejših arhitektov in teoretikov arhitekture na svetu.
Biro je bil nagrajen s številnimi nagradami, med drugim tudi z rotterdam maaskant prize in z nagrado na Beneškem arhitekturnem bienalu. Dela biroja Neutelings Riedijk Arhitects so bila razstavljena v New Yorku, Parizu, Benetkah, Portu, Sao Paulu, Barceloni, Rotterdamu in številnih drugih mestih.

Nekateri njihovih največjih projektov:

Muzej MAS, Antwerp, Belgija
Nizozemski inštitut za zvok in sliko, Hilversum, Holland
Univerza za transport in promet, Rotterdam, Nizozemska
Stanovanjski kompleks Spinxes, Huizen, Holandija
Poslovni objekt Walterboscomplex, Apeldoorn, Nizozemska
Središče za umetnost STUK, Leuven, Belgija
 

Primeri atraktivne arhitekture z razlogom: Bilbao, Gradec, Sankt Peterburg

Bilbajski učinek


Klikni za povečavoBaskovsko mesto je bilo nekoč zgolj eno od evropskih mest, ki se ni skoraj v ničemer razlikovalo od drugih. Po krizi v osemdesetih letih, ko je mesto ostalo brez pravih usmeritev za prihodnost, so se mestne oblasti odločile, da mora Bilbao dobiti novo vlogo v sodobnem času. To je bil tudi povod za povabilo arhitekta Franka Gehrija, ki je izdelal načrt za Guggenheimov muzej. Ta je mesto stal 100 milijonov dolarjev, vendar mu je v zameno zagotovil svetovno slavo: v letu po odprtju muzeja je Bilbao obiskalo neverjetnih 1,3 milijona ljudi. To je prineslo mestu nepričakovan zagon. Po njem so zato poimenovali vpliv, ki ga ima neki arhitekturni objekt na razvoj mesta in regije – Bilbao efekt.
Spoznajte ga: http://www.guggenheim.org/bilbao

Gradec


Klikni za povečavoGradec se je tako kot številna druga evropska mesta soočal s problemom izumiranja mestnega jedra. Središče mesta je bilo pusto in prazno, ljudje pa so se zadrževali v obmestnih nakupovalnih, gospodarskih in zabaviščnih centrih. Nova 'vesoljska' galerija sredi centra (lebdeča ladja) pa ni le privabila ljudi nazaj v središče, ampak so jo začeli domačini predstavljati kot identiteto – znamenje mesta. S tem so bili vzpostavljeni pogoji za tako imenovani arhitekturni turizem.
Spoznajte ga: http://www.museum-joanneum.at/en/kunsthaus/kunsthaus-graz-5

Sankt Peterburg

Tudi nekdanja ruska prestolnica se je težave premajhne zmogljivosti obstoječega gledališča v mestnem jedru lotila z razpisom mednarodnega natečaja za pridobitev idejne zasnove nove sodobne dvorane New Mariinsky Theatre. Na natečaju je s futuristično rešitvijo zmagal svetovno znani francoski arhitekt Dominique Perrault. Tako natečaj kot financiranje projekta (200 milijonov evrov) je mesto izpeljalo z lastnim denarjem.
Spoznajte jo: http://www.arcspace.com/architects/perrault/mariinskij_index.html

Zakaj starega Kolizeja ni mogoče ohraniti?

Klikni za povečavoDogajanje okoli ljubljanskega Kolizeja in številne dileme glede vprašanja, ali stavbo ohraniti ali podreti, so bolj kot kdaj prej razgibali slovensko javnost. Kranjska investicijska družba se zavzema za ohranjanje zgodovinske in kulturne dediščine, zlasti če ima pomembno spomeniško vrednost. Vendar stari Kolizej, tako kot v Pragi in na Dunaju, tudi v Ljubljani ne predstavlja te vrednosti. To je potrdila tudi stroka.

Še več: že leta 1995 je poročilo ZRMK, ki ga je naročila Mestna občina Ljubljana, izrazilo dvom o ekonomski upravičenosti prenove objekta v obliki, v kakršni je bil zgrajen – kar je bistvo spomeniškovarstvenih zahtev, seveda ob upoštevanju danes veljavnih standardov in predpisov. To pomeni, da je treba objekt popolnoma porušiti in ga zgraditi na novo. Glede na njegov obseg bi tak poseg po ocenah  davkoplačevalce stal približno 30 milijonov evrov. Za lažjo predstavo: to je toliko, kolikor bi stala gradnja 384 stanovanj velikosti 60 m², če upoštevamo ceno Stanovanjskega sklada RS (1.300 EUR/m²).

Naj ob tem navedemo še nekaj dejstev:

o    Današnja stavba Kolizej obsega 15.751 m² bruto etažnih površin na 9.210 m² zemljišča. Objekt stoji v nekdanji gramoznici in ima pritličje skoraj pet metrov pod nivojem mestotvornega pritličja, kar dodatno zmanjšuje njegovo funkcionalnost. Funkcionalna zasnova objekta odraža potrebe vlagatelja iz 19. stoletja. Glede na površino in veljavne standarde bi objekt potreboval več kot 400 parkirnih mest, ki pa jih ob ohranitvi obstoječe zasnove ni mogoče zagotoviti ne na gradbeni parceli ne v bližnji okolici.

o    Stanje nosilne konstrukcije: »Nosilna konstrukcija objekta je v razmeroma slabem stanju zaradi številnih poškodb, ki so nastale zaradi preobremenitev, čezmernega navlaževanja nosilnih elementov ter neustreznih posegov v nosilne konstrukcije objekta. Na določenih mestih je opečno zidovje tako poškodovano, da je opeka drobljiva z roko, tudi v jedru zidov.« (ZAG)

o    Nosilno zidovje: »Mejne obremenitve v notranjih stebrih znatno presegajo računske tlačne trdnosti zidovja. Najbolj obremenjeni stebri so zaradi višje etažnosti in manjših dimenzij stebrov v severnem delu, kjer so računske tlačne trdnosti presežene za do 423 %, nekoliko manj (za do 244 %) pa stebri v južnem delu in stebri v srednjem delu.« (ZAG)

o    Potresna odpornost objekta: objekt v sedanjem stanju ne zagotavlja predpisane potresne odpornosti ne po Eurocodu 8, ki ga je Slovenija kot predstandard že prevzela, ne po manj zahtevnem pravilniku. »Problem pa ni le v prenizki globalni potresni odpornosti. Zaradi preobremenjenosti nekaterih notranjih opečnih stebrov v severnem delu objekta se le-ti porušijo že pri minimalni vodoravni potresni obtežbi, predvidoma že v območju 10 % globalne potresne odpornosti. Ta lokalna porušitev stebrov v severnem delu pomeni tudi izgubo podpor in porušitev obokov, zgornjih zidov in vseh stropnih konstrukcij, ki jih ti slopi posredno podpirajo.« (ZAG)

o    Da je objekt dotrajan ali poškodovan do te mere, da dotrajanosti ali poškodovanosti ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, saj bi stroški sanacije presegli vrednost novozgrajenega objekta za več kot 50 odstotkov, je bilo ugotovljeno v izvedeniškem poročilu maja 2008, v katerem je tudi zapisano, da je objekt funkcionalno neprimeren (zastarel) za nove moderne dejavnosti in zahteve. Poročilo je bilo ena obveznih prilog, ki jih je lastnik priložil ob zahtevku za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za odstranitev spomenika.

o    Glede na opisano gradbeno zasnovo in stanje objekta ga je z običajno obnovo povsem nemogoče prilagoditi današnjim zakonskim in funkcionalnim standardom. Dva podobna objekta, ki sta stala v Gradcu in na Dunaju, sta se morala že v začetku 20. stoletja umakniti novogradnjam – ne da bi ob tem kdo poudarjal njuno spomeniško vrednost.

Kaj se je zgodilo s stanovalci Kolizeja?

Kolizej zaseda eno najodličnejših lokacij v ožjem središču Ljubljane, pa vendar je še pred nekaj leti služil enakemu namenu kot ob koncu 19. stoletja. To se pravi 'socialnemu' prebivanju v nemogočih stanovanjskih razmerah – v večini stanovanj ni bilo ne kopalnic ne stranišč, stanovanja pa so bila enoprostorska.

Zaradi delne porušitve objekta leta 1995, v kateri so tri osebe izgubile življenje, je Mestna občina Ljubljana pri takratnem Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK) naročila oceno statične varnosti in stabilnosti objekta. V skladu z oceno iz omenjenega poročila, da sta potrebna in situ (na mesta samem) preiskava kakovosti zidnega gradiva ter izračun protipotresne odpornosti, tudi zaradi zakonske odgovornosti lastnika za varnost najemnikov, je novi lastnik takoj po nakupu objekta  pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana naročil izdelavo elaboratov o varnosti objekta in potresni odpornosti, požarni ranljivosti ter zdravstveni ustreznosti bivalnih razmer.
Vsi trije elaborati so potrdili, da objekt ni primeren za bivanje, da ogroža zdravje in varnost ljudi ter njihove imovine in da se priporoča takojšnja izselitev stanovalcev ter uporabnikov objekta (ZAG, poročilo št. P 436/04-650-1 in študija E 4577-540-1, ter Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, številka 120-35-272-2/04). O tem je lastnik obvestil vse stanovalce in uporabnike prostorov v Kolizeju.

Novi lastnik je stanovalcem s stanovanjsko pravico zagotovil nadomestna stanovanja po njihovi lastni izbiri oziroma finančna sredstva, s katerimi so lahko rešili stanovanjski problem. Čeprav lastnik nima do njih nobene zakonske obveznosti, jim je ponudil vsestransko (tudi finančno) pomoč pri rešitvi prostorskih težav.